24. februarja, 2011

Kot so nama obljubljali že včeraj, naju je ob pol devetih (izjemoma za naju, drugače odprejo ob pol desetih) čakal obilen zajtrk s sokom ravnokar stisnjenih sladkih pomaranč, Cola-Cao (kakao, za tiste ki še niste bili v Španiji 🙂 opečen kruh, dve vrsti olivnega olja, namesto margerine ter nariban paradižnik.
Pot naju tokrat vodi po – kdo bi si mislil – oljčnih nasadih, po delno asfaltirani, delno makedamski poti, kjer so še vedno vidne posledice poplav.
Večkrat naju prehiti starejši nemški par, ki ga srečujeva že nekaj dni, a nista zainteresirana za kakšno navezavo stikov.
Etapa je tokrat kratka in pot zaključiva še pred tretjo. Jutri nadaljujeva proti mestu s 300.000 prebivalci.