Sledi drugi dan v moji borderski karieri, ali bolje moja tretja ura na smučišču. Z veliko (danes že malo manjšo) vnemo vstanem in se celo nekoliko hitreje ponovno zložim nazaj v posteljo…
Danes ne grem nikamor ali bolje ne vem, če bom sploh lahko vstal s postelje. Bolijo me tudi tiste mišice, za karere nisem nitj prepričan da obstajajo.
Vendar sem z učiteljem dogovorjen na smučišču in seveda ne smem zamuditi. Z veliko težavo se nekako spravim k sebi in se z zadnjimi močmi odpeljem proti izhodišču. Že razmišljam, kako bom jeseni prodajal mojo opremo na gospodarskem razstavišču in enkrat za vedno zaključil s smučišči.
Rok že ves vesel čaka na vrhu, sam pa malo manj vesel komaj priracam po snegu.
Vreme je oblačno in malenkost megleno. Ljudi pa vsega skupaj nekaj deset.
Torej nadaljujeva, kjer sva včeraj ostala… sede na snegu. Nekajkrat se odpeljem po najlažji progi smučišča z Rokovimi napotki, a se moram pri vsakem spustu nekajkrat pobrati, in čutim, da se po nadaljnih parih padcih ne bom več mogel pobrati. Zdi se mi, da že prav drvim po snegu, a me Rok prepričuje, da se komaj malo premikam.
Pri vsakem padcu na trtico premišljujem, kako me bodo odnesli na nosilih, naravnost v kakšne toplice… Groza, spomnim se, da čez pet dni pričnem hojo po Španiji. Sicer krajši Camino Mozarabe, ampak nisem prepričan, če bom do takrat že vstal s postelje.
Z učiteljem se dogovoriva, da danes končam po eni uri in za letos zaključim moje bordersko šolanje. Po spustu v dolino pa se vedno bolj sprašujem, če sem še tako zagnan kot včeraj zjutraj…
Torej nadaljujeva, kjer sva včeraj ostala… sede na snegu. Nekajkrat se odpeljem po najlažji progi smučišča z Rokovimi napotki, a se moram pri vsakem spustu nekajkrat pobrati, in čutim, da se po nadaljnih parih padcih ne bom več mogel pobrati. Zdi se mi, da že prav drvim po snegu, a me Rok prepričuje, da se komaj malo premikam.
Pri vsakem padcu na trtico premišljujem, kako me bodo odnesli na nosilih, naravnost v kakšne toplice… Groza, spomnim se, da čez pet dni pričnem hojo po Španiji. Sicer krajši Camino Mozarabe, ampak nisem prepričan, če bom do takrat že vstal s postelje.
Z učiteljem se dogovoriva, da danes končam po eni uri in za letos zaključim moje bordersko šolanje. Po spustu v dolino pa se vedno bolj sprašujem, če sem še tako zagnan kot včeraj zjutraj…
Morda bo drugo leto sneg bolj mehak, ali pa bo moja oprema zamenjala lastnika. Pa še nasvet vsem začetnikom. Pred pričetkom si omislite dobro podlogo za trtico.