Popoldne je čudovito, vendar je že precej pozno. Časa imam še ravno dovolj za okrog 15km. Odločim se za krajši izlet v Gornjo Radgono in to ob Muri. Domačini me pripravijo na to, da pot po vseh neurjih ni najbolje urejena, je pa do Gornje radgone le 6 km.
Pričnem pred parkiriščem, kjer sem že včeraj opazil smerokaz z napisom “Pot ob Muri”. Toda že po nekaj metrih se izkaže, da pot vodi proti JV, nameto severo-zahodu. Izberem prvo pot levo in prav kmalu končam med visoko travo in polomljenim drevjem. Kljub temu pot nadaljujem do bližnjega jezera. vmes moram prečkati še potok, preko katerega se je na srečo podrlo drevo.
Okrog jezera, mlake, ali kakorkoli bi lahko rekel tisti vodi, vodi pot, ki se konča z opozorilom o privatni lastnini in hoji na lastno odgovornost. er nikoli ne veš, kakšni ljudje se sprehajajo tod okoli, se emljišču seveda izognem in nadaljujem proti reki. Na Panonski cesti prečkam enega izmed rokavov Mure, nato se po gozdnih poteh počasi prebijam do sprehajalne poti. Vmes me čaka še okrog 200 metrov skokov čez podrta drevesa, visoko travo, koprive in pajkove mreže. Tu že dolgo ni bilo nobenega sprehajalca. Morda pa sem sam zgrešil pot.
Končno hodim ob reki in na sosednjem bregu opazujem sosednnjo državo, na kar opozarja tudi napis ob brežini. Po šestih kilometrih seveda ne duha ne sluha o Gornji Radgoni. Izkaže se, da je pot le nekoliko daljša. Recimo okrog 3km oz. dobre pol ure. V Gornjo Radgono prispem precej pozno, zato naredim krog po ulicah, mimo igrišča in se poskušam vrniti po najkrajši poti nazaj v Radence. Ob Muri, mimo Mele, Črne mlake in ker je bilo že temno, po cesti do centra, kjer me je že čakala večerja.
Če se boste odpravili po tej poti, vam za pričetek poti svetujem Pannsko cesto, s katere se lahko po gozdni cesti elegantno priključite prehajalni poti ob muri. In ne pozabite na zaščito pred komarji, ki jih je v teh krajih v izobilju.