Na današnji praznik dela smo si zadali osvojitev najvišjega vrha polotoka Pelješac, Sv. Ilija. Menda je to eden izmed vrhov z najlepšim razgledom na bližnje otoke. Start iz obale, na višini nekaj cm, cilj na 961m visoki gori. Ker smo na počitnicah se nam nikamor ne mudi in nekateri dopoldne kolesarijo, sam sem že kar nekaj ur na jadralni deski.
Po kosilu se končno pričnemo odločati, ali bi odšli na goro, ali bi raje še malo lenarili na plaži v soncu. Pogled proti vrhu Sv. Ilije ni ravno obetajoč, saj se skriva v megli. Okrog treh končno zapiha veter s prave strani, vrh se zjasni in takrat se končno odločimo, da gremo na hrib.
V recepciji kampa se želimo prepričati o najbližji poti proti vrhu, a receptorka prav začudeno pogleduje proti uri in preučuje našo kondicijo. Nekaj ji ni jasno in si misli, da smo malo ubrisani, saj je menda do vrha dobre 3 ure in pravi da do 9h ne bomo nazaj. Pa se vseeno odločimo za pohod proti vrhu, saj nekaj kondicije pa le imamo. Odločeni smo hoditi do pol šestih, nato pa se obrnemo proti dolini.
Odločimo se za pot iz Orebiča. Na smerokazu je zapisan čas hoje 2:50.
Pot je odlično označena, smerokazi in markacije na vsakem križišču in kamenju, pogled na bližnje otoke je res čudovit.
Z metri temperatura pada, veter pa narašča. Pri koči pod vrhom že prav pošteno brije in potrebno je nadeti konkretnejša oblačila. Seveda smo kot odgovorni hribovci primerno opremljeni, nadanemo jakne in se odpravimo naprej. Ura je četrt čez pet in mi veselo skačemo po vrhu Sv. Ilije. Veter pošteno piha, podijo se megle in mraz je skoraj kot pozimi. Vpišemo se v knjigo, ki je že docela polna in se obrnemo proti dolini.
Na križišču se odločimo, da se vrnemo po poti za Kućište, saj je to precej bližje nažemu cilju. Na koncu se izkaže, da je pot približno enako dolga, morda celo nekoliko daljša in v prvem delu nekoliko bolj zahtevna.
V kamp se vrnemo še ob dnevu in drug dan smo morali receptorki kazati fotografije, ker nam ni verjela, da smo bili na vrhu. Pravi, da večina misli da je vrh nekoliko nižje, ter da je mnogo tujcev slabo opremljenih in jim ob vprašanjih raje pove, da Sv. Ilije ni, kot da bi zabredli v težave.
Pot brez primerne pripravljenosi ni enostavna, zato tudi sam odsvetujem odhod v popoldanskih urah, če res ne veste, kaj delate.