Vilar de Barrio – Orense

Včeraj pride Javier pozno zvečer in precej ropota po kuhinji. S Paulom sva že zdavnaj spala.
Zjutraj ugotoviva, da si Camino predstavlja čisto po svoje. Meni je izpraznil preostalo polovico polnozrnatih piškotov, Paulu pa odprl mleko in ga nekaj tudi razmazal po pultu, ki sva ga včeraj zloščila da se je svetil prav tako, kakor pred uporabo kuhinje.
Za zajtrk ponovno pojeva velike količine jagodne marmelade, saj sem včeraj nabavil nov kozarec in res ne bi rad nosil dveh.
Tokrat pričneva skupaj, a sopotnik kmalu nadaljuje svojo pot, saj se sam med potjo posvetim fotografiranju, uživanju in opazovanju okolice.
Pot bi morala danes po načrtih potekati v prvem delu po ravnini, kasneje pa se razen dveh krajših vzponov počasi spustiti proti mestu.
Vse poteka kot so obljubili. Prvi del vodi po makedamskih cestah med polji, kot bi jih nekdo začrtal z ravnilom, drugi večji del Camina pa poteka po asfaltu in je razen nekaj izjem prav dolgočasen.
V lovu na kruh okrog 11h ujamem panadera v kombiju. S tem sem do jutri zjutraj preskrbljen.
Po dveh malicah se pred zadnjimi desetimi kilometri ponovno srečava s Kanadčanom in skupaj nadaljujeva proti Orense.
Zadnjih nekaj kilometrov je nadvse suhoparnih, saj hodiva po industrijski coni in predmestju Orensa, po dolgi ravni cesti.
Danes se nas v albergu zbere cela množica. Francoz, Švicarka, dva starejša in en mlajši Nemec, Italian, Portugalec, ena severnjakinja – ne vem točno od kod in midva. Italian in Portugalec bosta jutri verjetno šla dlje, Paul bo en dan ostal v Orense, ostali pa bomo odšli v Cea.
Popoldan mine hitro, saj sem prispel šele ob petih. Za ogled mesta mi je tako ostalo le nekaj minut. Večer pa sem posvetil večerji in pogovoru s hostelierom in ostalimi člani, v glavnem z Nemcem mojih let.
Jutri je ponovno krajša tura, okrog 22km in ponovno se bom lahko dodobra odpočil.