V dnevni sobi iz nahrbtnika zložim vse stvari in pričnem razmišljati o večni dilemi pred daljšim trekkingom. Česa v naslednjih dneh ne bom potreboval? Končno se odločim, da doma ostane ultra lahki dežnik in originalna knjiga.
Ko je nahrbtnik ponovno naložen, stopim na tehtnico. Celih 40 dag manj. Skoraj pol kilograma… Še vedno sta dva preveč. Časa za razmislek imam še celo noč in dopoldan.
Kaj pa palerina? Pomislim na deževne dni Camina Primitivo in jo prav hitro pospravim nazaj. Morda pa dodaten flis? Misli mi uidejo na severni Camino in noči, ki sem jih prespal z rokavicami in kapo… Vse to ostane v nahrbtniku, pa še topla spalna vreča povrhu. Morda pol kilogramski športni copati? Ne, popoldnevi v težkih pohodnih čevljih niso prav nič zabavni in kakšen dan udobne hoje je prav prijeten. Tudi gorilnik in mala posodica znata priti prav v hostlih brez kuhinje. Bolje da nosim kakšen kilogram več kot da lačen zmrzujem sredi Španije. Morda mobilni telefon in vsa ostala tehnika? Res bi se prav rad nekoč odpravil na pot brez te novodobne navlake. Toda želim ostati v stiku z najdražjimi. Morda bodo te objave komu nekoč celo koristile. Torej mobilni telefon ostane…
Čaka me dolga pot in ura je že pozna, zato zaprem nahrbtnik in se odpravim v mehko toplo posteljo.
Res ogromno rekvizitov. Teža vsebine nahrbtnika bo vso dolgo pot bremenila hrbtenico. Pod bremenom ne kloni, pred prehudimi napori pa vse premisli! Srečno, moj popotnik.
Pozdravljen Andrej ,si pa kaveljc z veseljem bom spremljal tvoj novi Camino.
Želim ti čim manj dežja in veliko užitkov.
Ola Andrej. Občudujem te, kajti v tebi je neznansko veliko energije. Veš Andrej meni osebno si ti že veliko pomagal.S tabo sem prepotovala že vse poti.Po dvakrat sem prebirala tvoje dnevnike, tako jih jaz imenujem. Vse slike pregledala.Ogromno si mi dal, hvala ti. Tikam te, ker si mi tako rekel, takrat ko sta se odpravljala na pot z ženo. Andrej naj ti bo pot takšna kot si sam želiš in naj te čuva tvoj Angel varuh.