Sevilla – Guillena

Danes smo celo noč in jutro potovali, zato bom tudi članek skrajšal na minimum in se posvetil spanju.
Če izvzamemo potnika, ki je na letalu omedlel, je vse potekalo po načrtih. V centru Seville smo bili okrog 10.00 in nakupili nekaj najnujnejših stvari.
Ura je bila kar naenkrat 12 in bil je skrajni čas, da se odpravim iz mesta proti Santiponce.
Sonce pripeka in vreme spominja na lep poletni dan, kar se zvečer pozna na mojem vratu. Pot iz seville je lepo označena, le nekateri avtomobili zakrivajo male rumene puščice.
Končno se znebim mesta, a pot je še vedno asfaltna. V Santiponce pa pot končno zavije na makedam in zagledam sliko, ki sem jo pričakoval morda nekoliko kasneje. Levo polje, desno polje, v sredini pa pot, kateri ni videti konca. Tudi po eni uri je podobno, le da je slika enaka tudi za menoj.
Sredi ceste pa se nenadoma pojvi ogromna luža. Kmalu ugotovim, da je to reka, ki ima nenavadno strugo in se je bo potrebno lotiti drugače. Grem po najbolj shojeni poti, na levo stran ceste. Ta pot me privede do zasilnega -mostu-, narejenega iz vej. Žal je voda pregloboka in poskusim še na desno stran. Tokrat potok prečkam preko podrtega drevesa, ki se še vedno trdno drži v zemlji.
Do Guillena pot zaradi podrte ceste, ki jo je odnesla voda nekoliko skrene iz začrtane poti, a se ji centru mesta ponovno pridruži.
Sledi slavno iskanje Hostla in ključev in po vseh zapetljajih le dobim ključe. Tuš ima seveda le ledeno mrzlo vodo in tuširanje – če temu lahko tako rečem opravim v ultra kratkem času.
V bližnji trgovini se oskrbim s hrano, hitro pojem in sedaj grem nadoknaditi včerajšnjo in današnjo noč.