Zbudim se pozno, ker bom imel danes le 21km etapo. Po včerajšnjih 42km se bo prav prilegla, pa tudi nisem ravno najbolje razpoložen za hojo. Najlepše od vsega pa je bilo zjutraj obleči le delno posušena hladna oblačila. Presenečenje me čaka tudi ko obujm čevelj, saj se mi je včeraj v mokrih čevljih naredil kar konkreten žulj, ki peče, kot bi hodil po žerjavici.
Zajtrkujem v baru moje gostiteljice, ki je napoti proti Negreira-i. Dogovlriva se tudi za dodatno nočitev, ko prispem nazaj.
Pot vodi iz mesta skozi park, nato proti zahodu preko gričev in dolin. Mi ogrede si priskrbim malico, saj je nedelja in ne vem, če bo kje še odprta kakšna trgovina.
Pot mi je znana, in ni prav nič zanimiva. Temu pripomore tudi vreme. Vsake toliko časa malo dežuje, a proti včerajšnjemu dežju je odlično.
Ko priracam do Negreire, sledi še veliki finale polurnega deževja z vetrom.
V hostlu sva ob mojem prihodu le dva. Kasneje se nama pridružita še kolesarja in pozno popoldan še starejši pohodnici.
Jutri bo ponovno potrebno veliko hoditi, zato sklenem, da grem za spremembo spat že pred 23h.
Španec, s katerim si deliva desno spalnico zaspi še ob pol osmih, ostali nemški člani z leve spalnice pa ob pol devetih šele prično s kuhanjem večerje.
Zunaj je pričelo zelooo pihati in deževati. Ravno pravo vreme za spanje.
Članki so čedalje krajši, ker imam občutek da se že vse ponavlja in sem vse že 30x povedal. Prosim za predloge o čem naj še pišem.
Hrana: 4
Nočitev: 3
Trasa poti
Bravo, Andrej! Še malo, pa ti bom sledila tudi sama(seveda francoski Camino). Nikoli nisem dvomila vate!! Prehodil si lepo in težko pot! Čestitke!
Andrej, ti samo piši! Piši, ker željni čakamo tvojih besed. Vse kar napišeš je za nas novo, novo kot je nov vsak tvoj korak.
Odločil si se nadaljevati?!. Žulji, mokri čevlji, lepljiva obleka, težak nahrbtnik, res niso primerna plesna oprema. Ples v dežju? Hm? Ja v vročem poletju z dobro plesalko(v bikinih ali brez). Sedaj je pa še zima, če ravno ne prehuda, kot je razvidno iz fotografij. Že zeleni: parki, evkaliptusi… romantika…:-), brez žuljev in dežja. Buen camino.
Andrej, Čestitam ti k tvoji vztrajnosti, pogumu, neizmerni volji in zmagi. Cilj si pravzaprav že dosegel – Santiago, le še pika na i – konec sveta. Veliko mojih prijateljev, ki imajo že za seboj Camino, je spremljalo tvojo pot in te v mislih vzpodbujalo in podpiralo. Romanje je težko, na trenutke so telesni napori neznosni. Težko je prenašati hudo vročino, še težje najbrž mraz in dež, ki neusmiljeno biča v obraz, te premoči do kože in prašne kolovoze spremeni v blatno brozgo. Noge so otekle, opraskane, krasijo jih krvavi žulji, gležnji so kot buhteljni, muči te vnetje živca na nogi, da imaš ob vsakem koraku občutek, kot da ti kdo zabada nogo z nožem. Vseeno krevsljaš naprej. Vnet živec boli, če ubogaš zdravnika in počivaš, ali pa, če ubogaš srce in hodiš naprej. Če imaš cilj, te nič ne ustavi. Tisti, ki smo že prehodili Camino, to vemo iz lastnih izkušenj.
Moto Camina je:?Ne tarnaj nad težavami. Sprejmi za dobro vse, kar se ti bo zgodilo: žejo, lakoto,mraz, bolečine, veselje in žalost. Uživaj v tišini. Uživaj v naravi. Vohaj, okušaj, pobožaj drevo, polulaj travo, prepusti se soncu, vetru, dežnim kapljam? Odpri oči, ušesa in srce.?
Vse to je sedaj že skoraj za teboj. Vtisi, da si opravil pot, ti bodo ostali vse življenje. Pogum še do konca in še mnogo takšnih in drugačnih poti. Buen camino.