Roncesvalles – Huarte

Ponoči je precej glasno – smrčanje podolgem in počez. Zato je zjutraj ob pol šestih težko vstati.
Naša skupinica štirih po zajtrku v baru nadaljuje pot proti Santiagu. V trgovini si nabavimo nekaj kruha, sira, sadja in čokolade, ki jo bomo pojedli za kosilo.

Počasi pozabljamo na vsakodnevne skrbi in se začnemo zabavati, skupaj naredimo piknik – kosilo na travnati jasi ob poti. Čas hitro mine in žal se moram po 22 kilometrih v Zubiriju posloviti od Claire, Nicka in Ana Paule, saj so se odločili, do bodo tu prenočili. Vsi trije so si privoščili 5 tednov počitnic, sam pa nadaljujem, ker imam na voljo “le” 28 dni.

Ves dan je sončno, le zjutraj nekaj megle in jutranjega hladu (6°C). Kljub temu je pot na nekaterih delih še vedno zelo blatna.

Po nadaljnih 5 km. srečam Marie Louise iz Danske, ki tudi išče prenočišče. Skupaj v Larrasoani poiščeva hostel s prijazno receptorko, ki nama da nekaj literature o poti, priporoči restavracijo za večerjo in nama razkaže prostore. Po tuširanju in večerji v bližnji gostilnici, opereva in posušiva prerilo, ter odideva spat. Tu imajo tudi zastonj internet ter odprto WiFi omrežje, zato napišem in objavim prva dva članka.

Noč bo mirna, saj sva poleg nekaj študentov v zgornjem nadstropju edina gosta. 🙂

Med potjo sem se pogovarjal z veliko pohodniki. Na moje začudenje so na poti ljudje precej odprti in zelo prijazni in o njih v kratkem pogovoru izvem zelo veliko. Teh pogovorov na tem mestu ne bom opisoval, saj si vsak pohodnik zasluži nekaj zasebnosti. Morda napišem le kakšen osnoven podatek.

Lahko noč…..

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Scroll to Top