Po neprespani noči se tokrat zelo zgodaj (nekaj pred 7. uro) odpravim naprej. Nekaj časa hodiva z Georgem iz italije, ki sem ga srečal včeraj zvečer. Camino namerava prehoditi tudi nazaj, torej okrog 1700km. Ker je precej hitrejši, nadaljujem sam.
Med potjo grem mimo vodnjaka iz katerega na levi strani teče rdeče vino, na desni pa voda. Tu srečam tudi starejša pohodnika (par) s španije. Prosita me, naj ju fotografiram poleg vodnjaka. Pohodniki so v glavnem navdušeni nad levim delom vodnjaka, čeprav je precej vroče. Tudi sam si natočim 3dcl vina in nadaljujem pot.
Ker sem v zaostanku s kilometrino, prehodim danes 38km. 8 ur hoje (35km) mine kot bi mignil, potem pa se (kilo)metri prično razegovati. Vsakih naslednjih 100 metrov se vleče v nedogled. Hodim mimo Cirauqui, Lorca, Villatuerta, Estella, Villamayor. Najbolj utrujajoča je ravna pot med žitnimi polji, ki ji ni konca. In ko pridem do ovinka se pot obrne in zopet se ne vidi konca. Končno se ustavim v Los Arcosu.
V hostlu imajo zelo prijazno receptorko, ki začuda govori tudi malo angleško. Natančno mi vse razloži, predlaga najcenejšo trgovino in gostilno, kjer imajo pohodniški meni (pilgrin menu). Te meniji so najugodnejša ponudba, saj so cene kar nekaj evrov nižje od običajne večerje oz. kosila. Še vedno pa je precej dražje kot v Sloveniji.