Tokrat se v zaključku ne bom ukvarjal s številkami, katere zanimajo vse, ki še niso nikoli okusili Camina. Že po prvi poti spoznaš, da na koncu štejejo le ljudje, izkušnje in spoznanja, ki jih doživiš med hojo.
Večina znancev me še vedno sprašuje, kaj vidim na tej poti. Nekateri vidijo v tem le zapravljanje časa in energije, drugi menijo da bi bila pot po Sloveniji bolj sprejemljiva, tretji so mnenja, da je z mojo pametjo nekaj narobe, sam pa jim še vedno težko razlagam o izkušnji, ki je tu povsem drugačna kot na ostalih poteh. Skoraj nemogoče je razložiti tudi to, kako te pot na nek način za vedno spremeni. Na življenje pričneš enostavno gledati drugače.
In izkušnja Nataše, ki mi je še ped mesecem zastavljala enaka vprašanja? Bliže ko sva bila Finisterri, večkrat me je vprašala, kdaj se vrneva.
Kdor nima dovolj časa za kakšen daljši Camino, je Primitivo odlična izbira. Pot je težja kot Severna, da Francoske niti ne omenjam, trud pa je poplačan s čudovito pokrajino in le peščico asfalta.
Na poti do rta Finisterre, sva v tem letnem času hodila po dežju, megli, soncu in snegu. Po vaseh, gozdovih, hribovju, mestih in obali. Srečala sva nekaj pohodnikov ter vedno prijaznih domačinov in prehodila enega lepših Caminov.