Ponoči se v zgornji kopalnici slišijo čudni zvoki. Mislim, da imata Američanki po včerajšnji večerji prebavne motnje.
Zaradi težav z vremenom, ki jih pričakujem danes, pričnem nekoliko prej. Vreme je oblačno a zaenkrat še ne kaže na dež. Vzpnem se na prvi hrib, in po petih kilometrih se na odcepu Finisterre-Muxia odločim za prvo. Sledim puščici levo.
Že po nekaj metrih prične rahlo deževati, in naslednje pol ure se deževje le stopnjuje. Ker nimam vodoodpornega ohišja za fotoaparat, ga pospravim na varno v nahrbtnik.
Kmalu prične še močno pihati in hribovje prekrije megla. Slabšega vremena si skoraj ne bi mogel omisliti. Kapljice dežja, ki jih nosi močan veter skoraj vodoravno, se zaletavajo v obraz in v veliki meri končajo nekje za vratom.
A tudi to je Camino. Potoki vode, ki so zapolnili ozke poti mi večkrat oblijejo čevlje. Po dobrih šetih urah, ko se spustim v dolino, pričnejo popuščati tako jakna, kot hlače in čevlji. Naliv je vedno močnejši in nič ne kaže, da bi popustil. Nekoliko se umiri le veter.
V dolini končno pridem do bara in zaslužene malice. Oblačila, ki jih odložim na naslonjalu stola po nekaj minutah povzročijo pravo poplavo. Vsi gledamo ven, kjer močan naliv ustvarja po cesti prave potoke vode.
Do Finisterre me čaka le še 12 kilometrov. Tokrat niti ne pomislim, da bi odšel do rta, saj to pomeni dodatnih 7 kilometrov hoje.
Po naslednjih treh urah končno pridem do težko pričakovane vasi. Tudi deževje se umiri. Le še tu in tam pade kakšna kapljica.
V bližnji trgovini nakupim hrane za večerjo. V tokratnem hostlu je kuhinja in prilegla se bo doma skuhana hrana. Kot sta obljubila že v Negreira-i, sta tu tudi mlajša nemška kolesarja iz Dresdna. Skupaj zložimo hrano in pripravimo večerjo, na katero povabimo tudi hospetalierja – Irca ki trenutno tu pomaga pri sprejemu gostov. Prispeva odlično sladico, ki jo kljub obilni večerji pojemo do zadnje drobtinice.
Ob devetih se spravimo v spalnico, kjer se pogovarjamo še dolgo v noč.
Če bo jutri ponovno tako zelo slabo vreme, bom na tej točki zaključil s Caminom in se počasi odpravil proti Santiagu.
Žal mi je le zaradi izgubljenega popoldneva, ki je, tako kot je bil današnji, lahko res prijeten.
Morda pa si vreme le premisli.
Hrana: 21
Nočitev: 5
Trasa poti
Andrej, če boš pot nadaljeval ali ne si svoje poslanstvo opravil več kot vzorno – že pred to etapo. Ne preizkušaj svojih zmogljivosti. Pri takih razmerah je lahko usoden zadnji korak. Vrni se domov k toplemu ognjišču tvoje družine, ki te težko čaka in zelo pogreša.
Sicer ti pa želim lepe mirne sončne dni in veliko lepih posnetkov. Srečno