Prehoditi moram 37km, zato pričnem še v temi. Takoj ko na policiji vrnem ključe, se odpravim po sledi puščic. A v temi je težje, kot sem pričakoval. Kljub temu najdem pot in ob prvih sončnih žrkih sem že daleč.
Do Lousade se pot vztrajno dviguje, temperatura pa pada. Ko prispem do vrha, je že prav mrzlo in tudi blatne poti se proti vrhu strjujejo v led.
Sonce kuka iznad vrhov bližnjih hribov in vse kaže, da bo ponovno lep dan. A ne traja dolgo, ko se iz dolin pripodijo meglice in pokrajna ter gozdovi, ki so bili prej obsijani s soncem postanejo neznansko skrivnostni. Po dobri uri sonce popolnoma izgine za meglo, stemni se, sam pa se lotim fotografiranja. Neverjetno, kaj vse odkriješ, ko se ustaviš, in se približaš stvarem.
Pot je še dolga in pohitim proti Abadin-u. Sonce se skoraj ne prikaže več, zato se v celoti posvetim poti. Opremljena je odlično in kljub temu, da oči nimam vedno sto odstotno na -pecljih- se kljub megli skoraj ne da izgubiti.
Na poljih in v gozdu delajo le kmetje, vsi ostali se že pripravljajo na zadnji letošni dan.
Danes je ponedeljek in večina trgovin je zaprta, zato le stežka najdem odprti supermercado. Hrano si moram nakupiti vsaj za dva dni, saj bo jutri vse zaprto.
Do Vilalba-e pridem ob 18h. V hostlu me na začudenje pričaka hosteliera. Ko vstopim se mi usta razlezejo v širok nasmeh. Po petih mrzlih nočeh končno ogrevan hostel. Hosteliera sedi v plašču in se pritožuje nad hladom, meni pa je vsaka temperatura nad 15 stopinj pravo razkošje. A tu jih je bilo vsaj dvajset. In ne samo to. Tu je tudi kuhinja s posodo. In kot nalašč, sem si v trgovini nabavil testenine.
Ima le eno pomanjkljivost. Pralnica perila – ročna seveda, je zunaj na hladnem, kjer tudi teče le hladna voda. Kljub vsemu operem najnujneše. Tudi sušilnica je na prostem, zato bo perilo do jutra nemogoče posušiti, edino če ga prinesem na toplo, ko hosteliera odide. Ta se namreč kljub temu da sem sam drži pravil.
Lotim se tuširanja, večerje itd itd. Okrog osme hosteliera res odide in perilo bo do jutra rešeno. Sam se na zadnjo letošnjo noč lotim pošiljanja nekaj sporočil, urejanja nahrbtnika in priprave na jutrišnji dan.
Noč bo nocoj topla in v miru lahko zaspim.
Nočitev: 2
Hrana: 20
Trasa poti
Štartaš v temi, hodiš po temi, še tale posnetek je temačen(ampak zelo, zelo lep), ko prideš v gozd je še temneje. Ko pa samo pomislim, da sem na tvojem mestu, se mi pa pošteno stemni. Če pa za vsakim dežjem posije sonce in za vsako nočjo vzide dan, se tudi tebi ni treba ničesar bati.