Miraz – Sobrado dos Monxes

Včeraj sem še premišljeval o kakšnem daljšem podvigu a me jutranji dež prepriča v nasprotno. V spalni vreči se zgodaj zjutraj le obrnem in spim dalje.
Za popotnico mi da Sofija še lep (in predvsem dober) kos božičnega peciva. Pot me danes pelje v 24km oddaljen Sobrado.
Prve pol ure je le oblačno, nato pa ponovno dež. Po poteh, ki vodijo v glavnem po gozdu in travnikih se vijejo potoki vode. Na srečo je tu teren bolj kamnit, zato ni pretiranega blata. Mimo Braña, Roxica in Corte Porcos srečam le nekaj domačinov in nekaj krav, ki kljub dežju prežvekujejo travo. Med celodnevnim dežjem se dvakrat razjasni in posije sonce.
Zadnjih nekaj kilometrov hodim po neprometni cesti AC 934, ki me pripelje v Galicijsko pokrajino Coruña. V Meson-u pomalicam in od tu sledi do cilja le še dobra ura hoje.
Cesta se počasi spušča do Sobrado-a. Na desni strani ceste je jezerce, v daljavi pa že zagledam visoko cerkev. Drži se je samostan, kjer bom danes prenočil. Obljubljali so mi lepo a hladno prenočišče.
Po prijaznem sprejemu me menih pelje do spalnice, ki je poleg glavnega prostora in se uporablja le v skrajni sili.
Gostitelj mi pojasni, da so kuhinja, wc in tuši res nekoliko dlje, zato pa je prostor ogrevan. In res je s pomočjo električnega radiatorja prav lepo toplo.
Uležem se na prvo posteljo in že spim. Čez dobrih petnajst minut v zvoniku zazvoni in spanja je zaenkrat konec. Moram se urediti in pripraviti večerjo.
Hrano si nakupim v bližnji trgovini, skuham pa jo na plinskem štedilniku, za katerega nisem prepričan, če bo uspel zavreti lonec vode brez kakšne eksplozije :).
Po večerji še malo posedim ob oknu in radiatorju ter poslušam kako zunaj dežuje. Ta zvok jutri navsezgodaj ne bo več tako prijeten, danes pa me bo prav prijetno uspaval.
Po pregledovanju zapisov na veliko žalost ugotovim, da je nekako izginila gpx datoteka s posnetkom poti na zemljevidu zato ni poti 🙁

Nočitev: 5
Hrana: 16
Trasa poti