Danes že ob 6.30 odidemo iz Ferreirosa proti Portomarinu. Tu dohitimo Elizabeth, ki je Švedinja in živi na Norveškem v Oslu, v kolikor sem jo prav razumel. Tam tudi dela na neki univerzi. Po klancih navzdol jo precej boli koleno, a vendar hodi s približno enakim tempom kot ostali.
Skupaj nadaljujemo pot proti Gonzar, Ventas de Naron in Ligonde-Eirexe, kjer nas Elizabeth zapusti, saj ne zmore več. Med potjo si čjtare napolnimo z vodo iz vodnjaka, kjer je v vodi veliko železa. Voda je rdečkasta in ima okus po krvi oz. železu. Sicer mi železa v krvi ne primanjkuje, a na izbiro žal ni drugega vodnjaka.
Pot po 35km. Zaključimo v Palas del Rei, kjer se moramo prebiti mimo pogreba, ki se je ustavil ravno na poti v mesto.
V hostlu smo v spalnici še z Manfredom iz Salzburga, s katerim se za silo malo pomeniva, saj zna ravno toliko angleško kot jaz nemško. Torej sem in tja kakšno besedo.
Imamo tudi zelo zanimivo kopalnico v kateri je celo kad in steklena stena z lepim razgledom ravno na glavno cesto. Žal pa ni zaves, tako da je prav tako lep razgled tudi v obratni smeri…
Povečerjamo v bližnji restavraciji s torto Santiago in tremi zobotrbci za posladek. Počasi zaključimo tudi ta praznični dan.