Ayer: mucho barro y duro. Oy: bonito y buen tiempo.
Ponoči je bila temperatura kar ugodna, sicer sem pa spal v termu. Jutro je ponovno prišlo prehitro in da me ne bi zbudili menihi, sem raje sam vstal nekoliko prej. Ponovno natančno ob dogovorjeni uri potrka menih in mi prinese ogromen vrč vroče bele kave in koš kruha. Še nekoliko v mraku se podam v smeri Gernike.
Zunaj je mrzlo, povsod je slana, a temperatura le ni dovolj nizka, da bi zmrzovale tudi luže in blato.
Pot je zmerna, počasi se dviga dober kilometer, nato se spusti levo, po asfaltni cesti. Kjer ni trdne podlage, je blata še vedno na pretek. Prijazen kmet, ki je tudi že zgoden, mi ponudi hojo po njegovem travniku, saj so na stezi krave popolnoma premešale zemljo in vodo. Vsaka hiša ima vsaj dva psa in tako sem spoznal verjetno že skoraj vse možne mešanice ovčarjev, labradorcev in zlatih prinašalcev, pa vejetno še vse kaj drugega. So pa vsi po vrsti prijazni.
Počasi prisopiham do kraja, kjer začne zmanjkovati rumenih puščic. Ker ni nikjer človeka, ki bi ga lahko vprašal za pot se odločim za metodo poskusov in napak. Pot se razdeli in odločim se za tisto z zumeno in belo črto (tu imajo poti označene z rumeno puščico, rumeno-belo črto, rdeče-belo črto in modro-belo črto – te sem zasledil do sedaj). Po kakšnem kilometru se konča in odidem nazaj. Sledi druga pot, in kmalu se pokažejo rumene puščice, za katere se izkaže da imajo popolnoma drug pomen, saj se tudi ta pot po dobrem km. konča. Za tretjo pot se nisem odločil, saj je potekala v popolnoma napačni smeri. Odločim se da grem nazaj in poskusim najti kakšno zbledel smerokaz. Izk z lo se je, da sem enega spre ledal, saj se je skrival v grmovju, kjer se je pot skrenila z glavne ceste. Končno na pravi poti, a izgubil sem več kot uro časa in prehodil dodatne 4km. Na poti sem moral še enkrat nekaj 100m nazaj, saj je bila oznaka na drugi strani stebra in kazala nazaj na pot, katere smer se je spremenila za več kot 120 stopinj.
Precejšenj zaostanek me je prisilil, da se v Gerniki nisem ustavljal. Pozno popoldan pridem do Morge, kjer pokličem hostel, kjer naj bi govorili tudi angleško hahaha… Samo špansko. Nekako se dogovorim, da pridem prespat. Če ni nikogar, ta hostel ki je oddaljen 3km od poti, enostavno zaprejo.
V Morgi je že trdna tema in seveda ne duha ne sluha o kakšnem hostlu. Prveg možnega prebivalca vprašam za nasvet a mi pove, da je precej zapleteno do tja, pa še daleč je, zato me bo kar peljal.
Hostel je kar velik in zelo topel. Tudi danes sem edini gost. Po tuširanju in večerji s hotelirjem sledi še pranje perila, telefoniranje v Bilbao za jutrišnje prenočošče in določanje tistega za pojutrišnjem. Izkaže se, da ga bo težko najti. Vmesni trije so zaprti, četrti pa je oddaljen že več kot 50km. Upam, da bom jutri v Bilbao-u dobil kakšen namig.
Večerja + nočitev + zajtrk: 20
Trasa poti
50 km je preveč za en dan, znajdi se. avtobus, taxi…lep pozdrav drago