Cañaveral – Carcaboso

Tu bi morala biti slika belega konja, pa je trenutno ne najdem.

Ura je zgodnja in naselje še spi, prav tako tudi ostala dva obiskovalca alberga. Dan bo dolg, zato se odpravim kikor se da hitro na pot.
Začne se z vzponom na bližnji hrib, od tod pa po travnikih naprej.
Naselju Grimaldo se izognem po levi strani, kjer poteka uradna pot in s tem pridobim kakšen kilometer. Od tu dalje večinoma časa hodim po mehkih tratah in pašnikih. Dan je sončen a zaradi vetra prav nič prevroč.
Med potjo srečam nekega francoskega romarja, ki si v senci drevesa kuha čaj v mleku. Na kratko izmenjava nekaj besed in odhitim dalje. Z njim zagotovo ne bom prenočil, saj se bo ustavil že v naslednjem kraju.
Tudi Galisteu se izognem po uradni poti, kar se kasneje izkaže za napačno odločitev. Tu popravljajo pot in na veliko polivajo cesto s smolo, da se bo asfalt bolje prijel. Seveda se prime tudi podplatov mojih čevljev, na katere se sdaj prijema vse, kar mi pride pd noge. Do Santiaga se bodo že očistili.
Cesta poteka mimo Romskih oz. Ciganskih naselij, daleč mimo mojega kraja nočitve. Še dobro, da sem to opazil dovolj zgodaj, da sem našel neko diagonalno rešitev, ki močno omili zgrešeno izbiro poti.
Ključe za alberge municipal imajo v mestni hiši, ki je seveda popoldne zaprta, drugi pa so v bau, ki je v ponedeljek zaprt. Pa ravno danes je ponedeljek. Posteljo zato poiščem v privatnem albergeju, ki je celo cenejši od najdražjih uradnih.
Tu bova vsak v svojem prostoru prenočila še z Špancem iz Bilbao-a. Ura je že veliko, zato po prhanju poiščem trgovino s hrano. Ker ni v albergu kuhinje in ker me jutri čaka zelo dolg dan, bova skupaj z Xavier-jem povečerjala v bližnji restavraciji. Ker zna dobro angleško, se cel večer pogovarjava o tisoč in eni stvari. Med drugim je bil tudi že v Sloveniji. O Španščini, dopustih, znamenitostih in še in še… Skratka večer, ki naredi Camino popoln.