Gostitelj mi tokrat pripravi topel zajtrk. Neko popečeno stvar, v kateri pravi da je maslo in marmelada. Poleg je seveda še polno drugih stvari, tako da na pot odidem pozno, a zelo sit.
Jutro je razmeroma toplo, le zelo vetrovno. Celo noč je tako pihalo, da so vsa vrata pokala in loputala.
Danes se izgubim že po prvih kilometrih v Santillani del Mar. To je lepo staro mesto, a rumenih puščic res primanjkuje. Hodim v pravi smeri a nikjer smerokazov. Vprašam receptorja v campu in mi razloži, da poteka pot preko avto campa. Zanimivo. Vsaj nepotrebnih kilometrov nisem nabral.
Cel dan poteka pot po asfaltu, le redko zaide na utrjen makedam. Sledijo Arojo, Oreña… Temperatura je vedno višja, v moji smeri pa se pokaže gorovje, ki je povsem zasneženo, a precej oddaljeno od morja.
Že precej utrujen od celodnevne hoje pridem do El Tejo-a. Želim kupiti hrano a je še vse zaprto, saj ura še ni 17. To bom opravil v današnjem še 8km oddaljenem San Vincente de la Barquera. Pot me vodi v hrib, mimo oz. čez golf igrišče in počutim se kot v deželi Telebajskov.
Med potjo se zvrsti kar nekaj dvigov in spustov. Na koncu dneva naštejem pribl. 800m vzponov in prav toliko spustov.
Ko pridem do hostla je že popolna tema. Pot do tja mi razlagajo mimoidoči, saj se rumene barve na sivi neosvetljeni površini ne vidi.
V bivalnem prostoru me začudeno gledata Jose in verjetno njegova žena. Ponovno je prišel en romar. Začneta se zabavati s kuhanjem. Medtem se stuširam v mrzli kopalnici z mlačno vodo, poiščem najbližji supermercado in se dodobra založim s hrano, saj me jutri ponovno čaka 38km poti.
Hrana: 9
Nočitev+večerja+zajtrk: 10
Trasa poti
Andrej, si kot magma v kateri je združeno vse. Tvoji prehojeni km slikajo mavrični mozaik, ki ima veliko občudovalcev, a le redki med nami imamo toliko poguma, da bi upali stopiti na ta camino.
Naj te spremlja toplo sonce, nič vetra in veliko rumenih puščic ki usmerjajo v željeni cilj.
pozdravljen Andrej
Več ko berem tvoje zapise,bolj sem navdušen nad tvojo voljo, pogumom in vztrajnostjo.
Lep pozdrav jorge