Bilbao – Portugalette – Castro Urdiales

Noč je minila hitro in še predno se uspem do konca urediti, zaspana Hosteliera odklene vrata ter gre takoj nazaj spat. Tu so naravnani na deveto uro. Zajtrk me že čaka na mizi. Seveda si moram vodo pogreti sam in iz hladilnika vzeti kar bom jedel.Dokončno sem se odločil, da bo za danes 52km odločno preveč, zato v mestu poiščem podzemno železnico in se spustim po treh tekočih stopnicah globoko v podzemlje.
V nekaj krogih najdem rumene puščice in se odpravim proti Muskizu. Vreme je danes zelo oblačno in temu primerno je tudi temno. 15km hodim po urejeni poti za pešce in kolesarje. Pot je asfaltirana in zato neprijazna za podplate. Tudi okolica ni prav nič zanimiva. Predmestje, avtocestna križišča… Srečam le celo kopico kolesarjev, ki se kljub mrazu ne dajo motiti.
Vse pa se spremeni v Muskizu. Tam me pričaka plaža polna mivke, valovi in čudovita pokrajina… in 120 stopnic. Od tu naprej je tudi podlaga prijazneša. Med potjo je zanimiv v skale izklesan predor.
Pred hribom gradijo nov most, starega pa trenutno nadomešča nek čuden nasip. Vzpon je precej strm, spust pa se vijuga po serpentinah. Tu bi morali biti neka bližnjica, a je nikjer ne najdem, zato sledim puščicam, ki ponekod skoraj niso vidne. Če nisi vedno popolnoma zbran kaj hitro kakšna uide. Na srečo nisem spregledal nobene.
Do Castro Urdiales-a pridem zelo pozno in najprej poiščen turistični urad. Razložijo mi, da je en odprt hostal ravno na drugi strani mesta – tam od koder sem prišel. Po 37km se le ustavim. Ljudje se na veliko pritožujejo, da je pri osmih stopinjah strašen mraz. Meni pa se zdi za ta letni čas prav solidna temperatura.
Povečerjam tortillo patato, ob tem ravno ujamem še vremensko napoved, ki obljublja oblačno vreme, se stuširam itd. Preučim tudi jutrišnjo pot. Verjetno ne bo ravno kratka.
Hvala tudi vsem za vzpodbudne komentarje.

Prevoz: 1,4
Prenočišče + zajtrk: 38
Hrana: 5
Trasa poti Bilbao
Trasa poti