Baamonde – Miraz

Prva noč po novem letu je bila prav topla, morda celo prevroča, saj sem imel radiator poleg postelje.
Danes sem se odločil, da potujem le do Miraz-a. Naslednji postanki bodo odvisni predvsem od vremena in razpoloženja. Nikamor se mi ne mudi in v postelji ležim do pol devetih, saj je zunaj temno. Po zajtrku se zjasni in posije sonce.
Nakupiti moram še nekaj dodatne hrane, saj do Sobrado-a ni večjega kraja in vprašanje, če je kje kakšna trgovina. Prodajalko vprašam še za vreme, saj je zunaj skoraj popolnoma jasno.
Slabo, dež in veliko vode. Ponovno pogledam v sončno nebo in se odpravim. Domačini že vedo…
Do San Alberte pot vodi po cesti N-VI, tu pa prečka progo in zavije levo v gozd, mimo neke cerkve oz. kapele. Hrano pospravim v nahrbtnik in še predno se pripravim za nadaljevanje, začne deževati. Tu se vreme spremeni v desetih minutah.
Izogibanje prvim lužam kmalu postane čisti nesmisel, saj so steze hitro povsem razmočene, Prej ločene luže pa postanejo močvirje.
Do Seixón-a hodim za nosom in gledam le to, da ne zaidem s poti. Tu se naenkrat pojavijo ob poti kamnite klopi in mize, z neba pa posveti sonce. Hitro pojem malico, saj že v naslednjem trenutku ponovno dežuje. S hiše ob cesti mi maha moški, ki se smeji in dere, da mora pozdraviti prvega romarja letos. Zaželi mi še bon viaje in izgine za ovinkom.
Naslednjih 6 kilometrov do Miraz-a, vasice z nekaj hišami, mine hitro. Hostel je od poti oddaljen le nekaj metrov. Odprl naj bi se ob treh, zato počakam v bližnjem baru. Ob pol štirih ni še nikogar a točajka mi zagotovi, da skrbnika prideta kmalu.
Malo po četrti se pred hostel pripelje avto in tudi sam se počasi odpravim v tej smeri.
Ko pozvonim me preseneti pozdrav skrbnice v popolni angleščini spregovorila ni niti besedice špansko.
Odložim prtljago in v kuhinji mi pripravi čaj, ob katerem se v miru pogovorimo. Sofija(?) je iz Anglije, Rob pa Nizozemec. Živita v Avstraliji, in sta tu na dopustu, obenem pa skrbita za hostel.
Ponudita mi pranje in sušenje perila, česar pohodniki ponavadi niso deležni, saj je za pranje perila ročna pralnica. Nekaj bo opranega, večina pa ne, saj imata tudi sama celo goro perila.
Popoldne jima z bližnjega bara prinesm plinsko jeklenko, onadva pa pripravita obilno večerjo. Medtem mi Rob v časopisu pokaže naslov: -Eslovenia, primer país ex comunista que asume la presidencia de la UE-. Pred tem smo imeli debato o Sloveniji in tudi o predsedovnju EU. Za sladico imamo tradicionalni angleški -Christmas pudding- in kuhana domača jabolka.
Ko pospravimo posodo v dnevnem prostoru še malo posedimo, in se kmalu odpravimo spat. Do sedmega januarja je napovedan dež in upam, da se tu vremenoslovci motijo še bolj kot pri nas.

Hrana: 9
Nočitev+večerja+pranje perila: 10
Trasa poti