Tudi danes je zjutraj kar mrzlo in kaže, da bo lep sončen dan. Iz mesta prideva še pred vzhodom. Pokrajina je popolnoma ravna in ne vem, kje se je v vodniku vzelo tistih 800+ metrov.
Med potjo ves čas po malem piha in prečkati bova morala dve reki. Prvo prebrodiva tako kot ponavadi, drugo pa si greva le ogledat in se odločiva, da jo prečkava preko 2km oddaljenega mostu. Od tod vodi Camino po asfaltu, do 8km oddaljenega cilja.
Nebo se popoldne nekoliko pooblači, temperatura pa je še vedno nad 10st.
Tokrat za nočitev dobiva Alberge, ki je v bistvu hala, kjer imajo otroci ponavadi verouk. Spala bova na odru in napihljivih blazinah, za prhanje pa imava 20 literški bojler.
20 litrov vode? Tuš – hladen ali topel? To pa je varčevanje! Prečkanje reke – bosa? Brrrrr, ali ni voda preveč mrzla kadar ima ozračje le 10 stopinj Celzija? Dobro, da je vsaj nizka. Zdi se mi, da imata na tem romanju kar veliko knajpanja.
So napihnjene blazine tople toliko kolikor jih ogreje vajina temperatura ali je prostor topel? Predvidevam, da velika telovadnica čaka na sončno ogrevanje. Kakorkoli že, spala bosta ker sta utrujena. Stisnita se drug k drugemu in sladko počivajta.
Zjutraj vzide sonce, dan bo svetel, pot pa bo kakršna bo. Želim vama čim lepšo in ne preglobokih rek, da ovinki ne bi bili predolgi. Srečno po predvideni etapi in vse naslednje, tja do cilja in naprej.