Zjutraj pozdraviva Slovence, ki so nastanjeni v istem hostalu in se odpraviva proti bližnjemu cilju. Iz mesta prideva brez težav, le iskanje ščetke za čiščenje čevljev se zaključi šele v peti trgovini, ko prodajalka iz neke skrivne police potegne ščetko.
Sedaj imava vse in nadaljujeva proti prvemu hribu. Teren se dvigne za 200m in po petih urah počasne hoje se znajdeva na cilju. Danes je dan za pranje in na soncu in 25 stopinjah se bo vse lepo posušilo. Lastnik današnjega hostala (ja, spet ni alberga) nama da za čiščenje čevljev vedro, natisneva si rezervne karte za povratek (upam, da dobiva kje bele a4 pole za vozovnice, ki jih tu prijazni lastnik ni imel). In za večerjo nama bo pripravil vegi meni. Trgovine so tu v soboto zaprte. Vremenska nopoved je lepa in jutri imava ponovno kratko etapo.
Sta le našla rojake iz dežele Kranjske! Torej drži rek; "Slovenca najdeš povsod na tem svet".
Dobro, da imajo Španci skrivnostne poličke s čarobnimi izdelki, velika vedra s toplo vodo in da se vidva z veliko dobre volje znebita oprijete blatne brozge.
Vegi meni!? Riba, pohan sir, ovčje mleko,…? 🙂 Vse je dobro, samo jejta! Jutri je nedelja in trgovine bodo še bolj trdo zaprte kot danes. Kdaj bosta jedla naslednjič? Prebava, zdravje? Moč za hojo v hrib je prav tako pomembna kot za ritje po blatnem polju.
Torej, skrbita za energijo in srečno hodita!
Lep pozdrav!Tudi mi vas redno spremljamo in vidimo, da dobro napredujeta.Več kot očitno je, da to ni Camino Frances.Imata pa precej dogodivščin z oznakami, blatom in seveda olivnimi nasadi. Dobro hodita še naprej, pazita nase in se vidimo.Andrej,Martina,Ana