Na camino greva brez posebnih pričakovanj, kar se izkaže za edino pravilno. Pot med Granado in Cordobo je slabo označena, prenočišča najdeva le v hostalih, in privatnih sobah, katerih cena je zmerna. O klasičnih Camino albergih ne duha ne sluha. Pot poteka po makedamskih cestah, gozdnih poteh… Ceste so bolj izjema. Temu primeren je tudi obisk pohodnikov. Na celotni poti srečava le starejši par iz Nemčije.
V Cordobi se označenost poti izboljša, ostalo pa je do Meride nespremenjeno. V Monterrubio de la Serena najdeva nekaj podobnega albergu, ki je sicer brezplačen, a temu primerno udoben. V kopalnici 20 literški bojler, ki se izprazni v 2 minutah in ponovno segreje v 2 urah, ter postelje v obliki napihljivih blazi.
Mnogo bolje je v Campanario, kjer je stara železniška postaja preurejena v alberge in v Meridi, kjer se pot združi s Caminom Via de la plata.
Kdor si želi samotne poti, polne potokov in rek, je to prava izbira. Ne priporočam pa jo pohodnikom, ki se prvič odpravljajo na Camino oz. pohodnikom, ki ne znajo vsaj osnov Španščine.