Deskanje na snegu

Kranjska Gora 2012

/ Deskanje na snegu

Kranjska Gora bo za naše znanje trenutno kar v redu izbira in naslednje 4 dni imam čas, da pridobim nekaj borderskih izkušenj.
Vreme je, če odštejem letošnjo s snegom skromno zimo, skoraj idealno. Mrzlo in sončno.
Počitnic še ni, zato tudi ni pretirane gneče na smučiščih. Me pa zato bolečina v rebrih še vedno spominja na nekaj ne preveč posrečenih poletov ali bolje pristankov na Voglu izpred meseca.

Vsak dan se vztrajno bojujem s Kekcom in Dolenčevim rutom, enkrat so me celo spravili na Vitranca. Ampak ta bo še malo počakal.
Po štirih dneh mi gre že kar v redu in sedaj mi končno ni več žal za odločitev da pričnem z deskanjem.
Dopust se hitro bliža koncu in mi zapustimo naše udobno začasno bivališče. Še vedno mi manjka veliiiko vaje in upam, da bom imel letos še kakšno priložno$t treninga.

Kranjska Gora 2012 Read More »

Bordanje 2011 – letos pa zares

/ Deskanje na snegu

V soboto je bila otvoritev zimske sezone na Voglu, zato je skrajni čas, da se odpravimo.
Ne tako prepričan kot lani, pa vendar dovolj, da nisem prodal opreme, se prav počasi spustim po Bohinjskih klancih.
Tokrat sem preventivno oborožen z dobro podloženimi zaščitnimi hlačami (močno priporočam vsem začetnikom), in zaščitnim jopičem ter zaščito zapestja.

Zagledam prvi klanec in  nisem več prepričan, če bom prišel domov v enem kosu. Sledi prvi obisk sedežnice in tudi prvi letošnji padec pri izstopu.
Ko pridem do konca prvega spusta, me nekateri prehitijo že štirikrat. Po nekaj spektakularnih padcih me rebra, komolci in rame kljub zaščitni opremi prav pošteno bolijo, toda tokrat postaja vse skupaj vedno bolj zanimivo in po koncu dneva opustim moje namere o prodaji opreme. Še vedno sem na smučišču kot kakšen kloven, a časa imam še celo sezono in do drugega leta se bom že nekako navadil stati na bordu od vrha do vznožja brez kakšne nenapovedane salte s pristankom na hrbtu. …upam 😉

Bordanje 2011 – letos pa zares Read More »

Drugi dan bordanja

/ Deskanje na snegu

Sledi drugi dan v moji borderski karieri, ali bolje moja tretja ura na smučišču. Z veliko (danes že malo manjšo) vnemo vstanem in se celo nekoliko hitreje ponovno zložim nazaj v posteljo…
Danes ne grem nikamor ali bolje ne vem, če bom sploh lahko vstal s postelje. Bolijo me tudi tiste mišice, za karere nisem nitj prepričan da obstajajo.
Vendar sem z učiteljem dogovorjen na smučišču in seveda ne smem zamuditi. Z veliko težavo se nekako spravim k sebi in se z zadnjimi močmi odpeljem proti izhodišču. Že razmišljam, kako bom jeseni prodajal mojo opremo na gospodarskem razstavišču in enkrat za vedno zaključil s smučišči.
Rok že ves vesel čaka na vrhu, sam pa malo manj vesel komaj priracam po snegu.

Vreme je oblačno in malenkost megleno. Ljudi pa vsega skupaj nekaj deset.
Torej nadaljujeva, kjer sva včeraj ostala… sede na snegu. Nekajkrat se odpeljem po najlažji progi smučišča z Rokovimi napotki, a se moram pri vsakem spustu nekajkrat pobrati, in čutim, da se po nadaljnih parih padcih ne bom več mogel pobrati. Zdi se mi, da že prav drvim po snegu, a me Rok prepričuje, da se komaj malo premikam.
Pri vsakem padcu na trtico premišljujem, kako me bodo odnesli na nosilih, naravnost v kakšne toplice… Groza, spomnim se, da čez pet dni pričnem hojo po Španiji. Sicer krajši Camino Mozarabe, ampak nisem prepričan, če bom do takrat že vstal s postelje.
Z učiteljem se dogovoriva, da danes končam po eni uri in za letos zaključim moje bordersko šolanje. Po spustu v dolino pa se vedno bolj sprašujem, če sem še tako zagnan kot včeraj zjutraj…
Morda bo drugo leto sneg bolj mehak, ali pa bo moja oprema zamenjala lastnika. Pa še nasvet vsem začetnikom. Pred pričetkom si omislite dobro podlogo za trtico.

Drugi dan bordanja Read More »

Začetek snežnih aktivnosti

/ Deskanje na snegu

Ker še nikoli v življenju nisem smučal… ali bolje… Ker še nikoli pred današnjim dnem nisem stal na smučišču, sem se pred kratkim odločil, da se preizkusim tudi v kakšnem zimskem športu.
Smučanje mi nikol ni bilo všeč, ker se mi je vedno zdelo, da gre vsaka noga nekam po svoje in bom imel s tem težave. Torej je logična izbira za rekreacijo deskanje…
Sem slišal, da je to nekoliko težje za začetnike, posebno tiste, ki znajo smučati. No ja, s tem nimam težav, saj še nikoli nisem smučal.

Torej sem si nabavil board, za začetek nekoliko krajši, 156. Nekateri so me prepričevali da je zeloo prekratek, spet drugi, da je za začetek pri mojih dobrih 180cm in 75kg ravno pravšnji. Ker sem zagnan in mi bo deskanje zagotovo všeč :D, si izberem  enega izmed The White Collection boardov, ki ni ravno začetniški. Bord je nov a zaradi starejšega modelnega leta – izpred treh let, pošteno (50%) znižan. Seveda nabavim še pripadajočo opremo. Malo pogledam na Internet in si za začetek nastavim vezi v račji položaj nekje +18 -12. Za začetek bo že v redu.
Ker se nočem že na začetku preveč truditi in se seveda tudi ne kaj narobe naučiti, se za današnji dve uri in še jutrišnji dve dogovorim z učiteljem. Upam, da je potrpežljiv. Kasneje lahko padam po snegu tudi sam.
Že se peljem proti smučišču, kjer sva dogovorjena z Rokom. Sledi nekaj teorije in navodil, nato ba bord na nogo in gremo na… otroško vlečnico, podobno vrtiljaku. Ko mi po nekaj krogih lovljenja še vedno ni uspelo pasti, nadaljujeva na naslednjo stopnjo, kar je… tekoči trak. Tam se pridružim 3 in 4 letnim otrokom, kateri smučajo kot profesorji. Začudeno naju opazujejo, sam pa se raje ukvarjm s koordinacijo.
Po slabi uri uspešnih in neuspešnih začetniških spustih oz. kontroliranih drsenjih, se moja kariera nadaljuje na… seveda, krogcih. Stvari postajajo vedno bolj resne, padci pa vse bolj boleči. Seveda so tudi vaje vse zahtevnejše :).
Drsenje po hribu, drsenje levo in desno ter čisto na koncu prvega dne že čisto pravi zavoji, ki mi jih seveda še ni uspelo speljevati in moja trtica je bila že precej obolela. Mišice od pasu navzgor pa od številnih pobiranj s snega prav tako.
Vseeno se še nekajkrat spustim, a kmalu obupam in se s težavo poberem v dolino. Nadaljujem jutri!

Začetek snežnih aktivnosti Read More »

Scroll to Top