San Pedro de Rozados – Salamanca
Upam, da nisem poleg vsega danes vstal še z levo nogo… Ne, nisem vraževeren, va vendar je danes petek. Pa še blizu polne lune smo.
Ponovno sem v odlični formi in čaka me le 26km do Salamance.
Nikamor se mi ne mudi, zato v miru pozajtrkujem, v mikrovalovni pečici si skuham čaj in pojem naj včerajšnjih dobrot. Odidem šele ob osmih, zato je sonce že visoko in odveč so vsa oblačila, razen majice s kratkimi rokavi. Ponovno bo lep sončen dan, saj na obzorju ni niti enega samega oblačka.
Iz vasi pridem še predno se dobro zavem. Če sem še včeraj pisal, da so sončne elektrarne zamenjale veterne, sem se pač uštel. Na koncu vasi je namreč polje približno 2000 sončnih panelov.
Pot bo danes potekala v skoraj ravni črti, ki se bo prelomila le v prvi in edini vas, ki jo bom prečkal v petem kilometru. Pot do tja mine kot bi trenil. V Morelle opazim alberge, ki v knjigi ni označen. Žal zanj nisem vedel, a že mora biti tako, saj drugače ne bi spoznal včerajšnje pekarice in hosteliere 🙂
Nikjer se ne morem izgubiti, saj daleč naokrog ni nobene druge poti, dežuje tudi ne, veter ne piha in ni kamenja, torej nimam izgovorov. V roke vzamem španščino in se odločim, da se pošteno naučim števil in števnikov.
V Morelle se izgubijo oznake za pot in za pomoč prosim mimoidočo starejšo sprehajalko. Mimogrede jo še pošteno izprašam glede letnic v španščini.
Čez nekj ur se v daljavi le prikaže mesto. Nad njim se dviga siv oblak, ki na obeh koncih mesta zbledi. Kdo bi si mislil, da mesta pridelajo toliko nesnage.
V Salamanco, mesto kulture, kot jo oglašujejo, pridem čez puente romano in nedaleč stran je tudi alberge. Odpre se šele ob petih, pa še poklicati je potrebno. S hostelierom se zmeniva za pol peto.
Med tem imam nekaj časa za ogled starega dela mesta. Kot da že ne bi dovolj hodil.
Po tuširanju in pranju perila se mi pridruži še Gottfried, ki je prišel že včeraj in prenočil v mladinskem hostlu. Španec pa si je zaradi fieste v svojem kraju vzel mesec dni dopusta.
Za večerjo si v mikrovalovni pečici, ki se je ponavadi izogibam, skuham makarone – prosim brez komentarjev, da to ne gre 🙂 in jih s še večjim užitkom pojem.
Z 62 letnim Nemcem iz bližine Aachna, ki se ob pol desetih vrne iz mesta se pogovarjava še kakšno uro, nato pa se zavlečeva vsak v svojo spalnico.
Danes sem zaključil pot v Španijo. Od jutri naprej bom hodil iz Španije. Tudi kilometrov se je nabralo že čez 500, kar pomeni, da je za menoj približno polovica poti.
—
Etape so bile res naporne, toda tokrat sem ubal drugačen pristop in uživam v vsakem dnevu posebaj. Četudi je naporen.