Via de la Plata 2009
V dnevni sobi iz nahrbtnika zložim vse stvari in pričnem razmišljati o večni dilemi pred daljšim trekkingom. Česa v naslednjih dneh ne bom potreboval? Končno se odločim, da doma ostane ultra lahki dežnik in originalna knjiga.
Ko je nahrbtnik ponovno naložen, stopim na tehtnico. Celih 40 dag manj. Skoraj pol kilograma… Še vedno sta dva preveč. Časa za razmislek imam še celo noč in dopoldan.
Kaj pa palerina? Pomislim na deževne dni Camina Primitivo in jo prav hitro pospravim nazaj. Morda pa dodaten flis? Misli mi uidejo na severni Camino in noči, ki sem jih prespal z rokavicami in kapo… Vse to ostane v nahrbtniku, pa še topla spalna vreča povrhu. Morda pol kilogramski športni copati? Ne, popoldnevi v težkih pohodnih čevljih niso prav nič zabavni in kakšen dan udobne hoje je prav prijeten. Tudi gorilnik in mala posodica znata priti prav v hostlih brez kuhinje. Bolje da nosim kakšen kilogram več kot da lačen zmrzujem sredi Španije. Morda mobilni telefon in vsa ostala tehnika? Res bi se prav rad nekoč odpravil na pot brez te novodobne navlake. Toda želim ostati v stiku z najdražjimi. Morda bodo te objave komu nekoč celo koristile. Torej mobilni telefon ostane…
Čaka me dolga pot in ura je že pozna, zato zaprem nahrbtnik in se odpravim v mehko toplo posteljo.